AD IN UPOKOJENCI?
Ja, prav ste prebrali, atopijski dermatitis ni samo bolezen otrok, ali pa določenih mladih, kot je večina prepričana...
Nekaj časa nazaj smo imeli delavnico o negi kože v Velenju, ki je prinesla...no presenečenja.
Namreč udeleženci so bili tudi nekateri v že zelo zrelih letih (nad 70. let). V njihovih očeh, besedah je bilo zaznati tako stisko, osamljenost, nerazumljenost. Res srce se ti utrga... In ob koncu taka hvaležnost in izraženo z besedami, da se takoj bolje počutijo, ko vedo da niso sami, da jih nekdo dejansko razume.
Še sploh en gospod je razlagal, kako je grozno, kako si razčlovečen, ko te sredi bolnice celega previjajo, povijajo, obračajo okoli, namažejo od (citiram); "palca na nogi pa do zadnjega laska na glavi". Gospod, ki je to razlagal, je komaj zadrževal solze. Ni mogel takrat in še danes ne more razumeti, kako te lahko stanje kože pripelje do takih situacij. Vzrok za njegovo nenadno in ekstremno poslabšanje je bila 16. let nazaj smrt očeta in skorajda hkrati še hišnega ljubljenčka. Žena mu stoji ob strani, ves čas ga drži za roko, ko on deli z nami svojo zgodbo. Njuna povezanost je očitna. Ko mu zmanjka besed, doda, da sta poskusila vse. Od zdravstveno predpisanih režimov, do homeopatije, bioresonance, fototerapije, posebne prehrane, kremic in vse vmes...
Na koncu se uspeta nasmejati, da je vendarle trenutno mnogo bolje, kot je bilo. Veliko kolesarita, ampak ne ko sije sonce, ker ga koža peče in se mu oči solzijo.
Najboljši občutek pa opiše takole: "Ko se sredi zime postaviš v spodnjem perilu na balkon. Ni boljšega!"
Mala zmaga? Za gospoda, ki je odraščal v nekem drugem obdobju in katerega navade so zagotovo drugačne kot naše, je moral biti ta korak, nekaj izrednoneobičajnega, težkega. Samo spoštovanje in čestitke zato gospodu ob pogumu, da sta z ženo sploh
prišla in da je delil svojo zgodbo z nami. Ni bilo lahko, ampak je pa zagotovo pomagalo. Njemu, njima, meni in še komu!♥️
#malezmage #drustvoad #repost
1 month ago